Ante Trstenjak iz Zbirke UGM
Ante Trstenjak iz Zbirke UGM
Galerija Instituta "Jožef Stefan", Jamova cesta 39, 1000 Ljubljana
18. marec 2024–18. april 2024
otvoritev: ponedeljek, 18. marec 2024, 15.00
kustosinja: Andreja Borin
V okviru 32. Dnevov Jožefa Stefana, ki potekajo v počastitev spomina na slavnega slovenskega fizika, v galeriji Instituta "Jožef Stefan" odpiramo razstavo Ante Trstenjak iz Zbirke UGM. Razstava je nadaljevanje serije gostovanj, ki predstavljajo bogat opus mariborskega umetnika Anteja Trstenjaka. V Zbirki UGM namreč hranimo okrog 270 umetnikovih del: slik, grafik, risb, skic, ilustracij in akvarelov. Razstava je v letu 2023 gostovala v času Kogojevih dnevov v Galeriji Rika Debenjaka in v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici. V drugi polovici 2024 pa odpotuje še v Galerijo Mihe Maleša v Kamniku.
Slikar in grafik Ante Trstenjak (1894 – 1970) je bil svetovljan, ki se je po študiju slikarstva na Dunaju, v Zagrebu in v Pragi ustalil v češki prestolnici in tam živel do leta 1950, ko se je vrnil v Maribor. Bil je predvsem slikar klasičnih likovnih motivov: krajin, mestnih vedut in portretov. Razstava predstavlja avtorjeva značilna dela: študijske grafike in risbe, pariške in italijanske akvarele, cikel posvečen Lužičankam v narodnih nošah, odličen cikel Pri toaleti, risbe in akvarele nastale na potovanjih doma in v tujini ter seveda slike, med njimi dva Avtoportreta. Ante Trstenjak je bil prvenstveno slikar, vendar ga tokrat spoznamo tudi kot vrhunskega akvarelista in virtuoznega risarja, ki enako prepričljivo upodabljal podeželje, morske motive in mestne vedute. Poleg slik bo tako na ogled izbor njegovih risb s svinčnikom in ogljem, ki razkrivajo umetnikovo spontanost in mehkobo, ki v slikarstvu pogosto ne pride do izraza.
Po srcu je bil Trstenjak zapisan tradicionalnemu slikarstvu. V nekaterih obdobjih se je sicer približal kakšni izmed aktualnih likovnih smeri 20. stoletja, vendar se je kmalu vrnil v ustaljene tirnice. V slovenskem prostoru je bil cenjen slikar, ki pa ni bil nikoli deležen pretirane pozornosti, saj je v času prevladujočih modernističnih tendenc ostajal zavezan tradiciji in je na prvo mesto postavljal barvno ubranost in harmonijo.
