Predavanje / Gradnja dosegljive Arkadije
Gradnja dosegljive Arkadije: moderna turistična arhitektura na hrvaški obali
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
četrtek, 22. marec 2012, ob 18.00
predava: Maroje Mrduljaš, kustos razstave Nedokončane modernizacije / med utopijo in pragmatizmom
Predavanje bo potekalo v hrvaškem jeziku.
Obala bivše Jugoslavije se odlikuje po naravnih lepotah, prijetnem podnebju in kulturnih znamenitostih, zato je idealna za razvoj turizma. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je začel njegov intenzivnejši razvoj, ki se je usmeril k domačim, še posebej pa k tujim turistom. Turizem je postal pomembna ekonomska panoga in glavni vir tuje valute za celo Jugoslavijo. Hkrati s temi procesi se je razvijalo tudi integralno urbanistično-arhitekturno načrtovanje turističnih kompleksov, uresničevano v skladu z modernističnimi principi, pri čemer se je skrb namenjala zaščiti naravnih resursov in nadzorovani gostoti pozidave. Zahvaljujoč sistematičnemu razvoju arhitekturnega in načrtovalskega znanja, se je Jugoslavija lahko pripravljeno odzvala na mednarodni porast množičnega turizma v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko se je zgodila ekspanzija gradnje turističnih zmogljivosti. V tem obdobju je turistična arhitektura postala območje eksperimentov in uporabe različnih morfologij: od elegantne estetike visokega modernizma do nizke in goste gradnje t. i. hiše-preproge (mat-buildings) in »celičnih« (cellular) megastruktur ter zlitja arhitekture s krajino. Med letoma 1967 in 1972 so nastajali napredno, multidisciplinarno koncipirani in detajlno dodelani regionalni načrti v velikem merilu, pri katerih so sodelovali timi svetovalcev iz vzhodne in zahodne Evrope, sofinancirali pa so jih ZN. Razvoj »turističnih krajin«, ki so bile namenjene predvsem srednjemu in delavskemu razredu zahodne Evrope, domačim gostom, a tudi turistom iz držav vzhodnega bloka, je bil strateško koncentriran na enakomerno distribuirane lokacije, tako da je ostala obala relativno redko pozidana. Arhitektura, uresničena v obdobju socializma, je še danes osnova za turistično industrijo, osnovna načrtovalska izhodišča so legitimna tudi danes, posamezni kompleksi pa primeri inovativnih in skladnih arhitekturnih aglomeracij v specifičnem žanru gradnje, ki je namenjena množičnemu turizmu.
Maroje Mrduljaš (1971, Reka) je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Zagrebu. Je avtor več razstavljenih, objavljenih in nagrajenih arhitekturnih ter urbanističnih natečajnih projektov in študij. Je dobitnik 2. nagrade 38. zagrebškega salona 2003. Objavlja eseje, predstavitve in kritiške članke s področja arhitekture, urbanizma, oblikovanja in likovne umetnosti. Je urednik zbirke Plan pri založbi AGM in član uredništev revij Oris, Život umjetnosti, Up & Underground. Je član hrvaške sekcije AICA in neodvisni izvedenec nagrade Miesa van der Roheja. Kot strokovni sodelavec je zaposlen na Fakulteti za arhitekturo v Zagrebu.
VSTOP PROST!
