Preskoči na vsebino

Eva Lucija Kozak in Adrijan Praznik, Neujemanja II
UGM Studio
Trg Leona Štuklja 2, Maribor
otvoritev: petek, 11. julij 2014, ob 19.00

Razstava ponuja srečanje dveh na videz tako različnih slikarskih poetik, da avtorja vztrajno zagovarjata izbiro naslova, ki opozarja na razliko. Vendar so tu tudi podobnosti, saj se slike formalizirajo v živem koloritu in hoteni remediaciji, ki večinoma, ne pa nujno, izhaja iz polja množičnih medijev in kulturnih industrij. Ponovne uporabe motivov in oblik so gonilo umetniškega procesa vse od antike do modernizma, ko je v likovni umetnosti pomembnejša postala umetniška invencija in iskanje novega. S postmodernizmom je nastopilo obdobje, ko se je iz prejšnjih obdobij umetnosti črpalo po mili volji. Danes pa se zanka zateguje in se (tudi) v polju umetnosti lomi v domeni avtorskih pravic ter napaja v poljih reciklaže in ponovne uporabe tudi kot politične izjave, pa tudi postopkov razmnoževanja, ki jih spodbujajo in omogočajo nove in stare tehnologije.

Skok med medijema gladkega ekrana in ročno izdelane podobe je še vedno precejšen in Eva Lucija Kozak nanj ne opozarja zgolj s formo. Slika medijsko podobo monumentalizira in zaustavi. Umetnica tem lastnostim doda lastno vizijo sveta, ki niha med sladkorjasto privlačno zunanjščino in neznosnostjo kontrole, ki se skriva pod površino in je mnogokrat povezana s sodobno tehnologijo in najmlajšim delom populacije. Tudi podobe v delih Adrijana Praznika so ambivalentne, v njih so želja, herojstvo in nasilna smrt. Ne ve se, ali so kritične, cinične ali idolatrijske. Kot da bi se na platna preselil v odraslost uokvirjeni gon fantovskega odraščanja v kapitalističnih začetkih, ki se jih slikar zdaj z nostalgijo spominja. Hkrati prek podobe tako on kot Eva Lucija Kozak s čopiči pereta krivdo predhodnikov, ki so dovolili zgraditi lažnivi svet, ki se mu ne moreta odreči, saj ju vedno znova mladostniško očara. Vendar sta zaslepljenosti kapitalizma napovedala vojno, ki jo bijeta v sliki in s sliko.

(Petja Grafenauer)

Eva Lucija Kozak
(1989, Ljubljana) je lani diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, šolala pa se je tudi na Winchester School of Art v Veliki Britaniji. Študira biokemijo na magistrskem študiju na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Samostojno se je letos predstavila v Galeriji Alkatraz, lani v Galeriji Simulaker v Novem mestu, Galeriji Palach na Rijeki in v Gallery WSA v Winchesteru v Veliki Britaniji. Bila je med nominiranci za nagrado Essl leta 2013 in razstavljala na skupinskih razstavah v Sloveniji, Italiji, Franciji, Grčiji in na Hrvaškem. Je prejemnica Zoisove štipendije in štipendije Mestne občine Ljubljana.

Adrijan Praznik (1988, Ljubljana) je absolvent slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Oktobra 2013 je bil na enomesečni umetniški rezidenci v Rigi, Latviji. Samostojno se je predstavil na razstavah v Kinu Šiška, Galeriji P. Nemec v Ljubljani in v Sokolskem domu v Novem mestu. Sodeloval je na skupinskih razstavah v Sloveniji, Grčiji, na Češkem in v Bosni in Hercegovini. Prejel je nagrado Akademije za likovno umetnost in oblikovanje za posebne umetniške dosežke in štipendijo Mestne občine Ljubljana za nadarjene študente. Njegova dela so v grafični zbirki Mednarodnega grafičnega likovnega centra.

Dr. Petja Grafenauer (1976, Ljubljana) je kuratorka, piska in predavateljica o sodobni umetnosti. Med letoma 2005-2006 je vodila kulturno redakcijo Radia Študent, med letoma 2007-2009 je bila kuratorica Galerije Ganes Pratt v Ljubljani. V obdobju 2013/2014 je bila zaposlena kot kustosinja v MGML v Ljubljani. Kritiška, strokovna in izvirna znanstvena besedila objavlja od leta 2001 v nacionalnih in mednarodnih medijih. Od leta 2005 predava zgodovino sodobne umetnosti na Visoki šoli za umetnost Univerze v Novi Gorici. Redno sodeluje s SCCA – Ljubljana in je sourednica revije Likovne besede.
Kuratorka: dr. Petja Grafenauer

VLJUDNO VABLJENI!

Projekt so podprli: