Preskoči na vsebino

Razstavni salon Rotovž, Trg Borisa Kraigherja 3, Maribor

Na ogled je zadnja v nizu razstav na temo štirih elementov, ki so bile letos predstavljene v Razstavnem salonu Rotovž. Na vseh so bila na ogled dela iz stalne zbirke Umetnostne galerije Maribor. Tokratna razstava ima za izhodišče element zemlje, ki ga lahko opredelimo kot tisto univerzalno substanco, ki simbolično nasprotuje nebu in predstavlja v paru z njim pasivni, ženski pol. V konkretnem zemljo opredeljuje gostota, teža, materialnost, v simbolnem pa nežnost, podrejenost in vztrajna odločnost. Dela iz stalne zbirke Umetnostne galerije Maribor v mnogo večjem številu odgovarjajo na zemeljski kot na zračni element, ki je bil tema predhodne razstave. To gotovo kaže na našo skupno navezanost na zemljo in na zazrtost v realno konkretnost. Pa predstavimo nekaj izbranih del.

Prekmurski slikar Nikolaj Beer v svojih delih najpogosteje upodablja svojo rojstno pokrajino, predvsem polja. V delu Krilo iz leta 2005 je slikarjev pogled na polje ali njivo pogled iz bližine, ki gledalca brez uvoda sooči z zorano in razmočeno zemljo, ki je na platno bolj zgnetena kot naslikana. Sama prst je naravnost fizično otipljiva, vtis gostote in teže pa je še izrazitejši zaradi nizkega ali včasih celo odsotnega horizonta. Ekspresivnost barvnega nanosa in čustvena intenzivnost posredovanega pričata o slikarjevem globokem doživljanju "svoje" zemlje in poistovetenju z njo. Podoba njive na ta način postane slikarjeva notranja podoba.

Tudi Rihard Jakopič v delu Pokrajina iz leta 1937 ne slika pokrajine same, ampak razkriva notranje videnje te pokrajine. V njegovih delih iz časa barvnega ekspresionizma je barva nosilec slikarjeve silne izrazne moči, ki transformira realni motiv v  zamaknjen barvni privid.

V video delu Mateja Modrinjaka Upwards iz leta 2005 se avtor neprekinjeno vzpenja po strmem gozdnem pobočju. Vztrajno, zadihano vzpenjanje, je tudi zaradi prostega snemanja iz roke posredovano živo neposredno hkrati pa tudi z nekaj ironične distance. V simbolnem smislu je vzpon lahko prispodoba tu-zemeljskega bivanja, pa naj gre za lastno, umetniško ali obče človeško pozicijo.

Vzglavniki zemlje in neba prekmurskega slikarja Zdenka Huzjana govorijo že s svojim naslovom. Platna napeta na mehke blazine so vzglavniki neba (duha) in zemlje (snovnega). Naseljujejo jih vase zapredena bitja spominjajoča na zarodke. Ti v pokrčeni legi ždijo v nejasnem, brezčasnem prostoru nekje med rojstvom in smrtjo, pri čemer je to njihovo stanje raztegnjeno v neskončnost. Soočajo nas z bolečimi občutki praznine in bivanjske osamljenosti.

Razstava Mirovanja predstavlja torej izbor del, ki jih lahko povežemo z elementom zemlje, pri tem pa je zemlja bodisi izhodišče, bodisi okvir za umetniško izpoved.  

Kustosinja razstave: Andreja Borin, kuratorka zbirk UGM