MI, VI, ONI
MI, VI, ONI
Fragmenti alternativnih praks 80-ih v Mariboru
Umetnostna galerija Maribor, Strossmayerjeva 6
otvoritev: torek, 5. november 2013, ob 19.00
Razstava MI, VI, ONI. Fragmenti alternativnih praks 80-ih v Mariboru je prva predstavitev ustvarjalne in podkulturne scene tistega časa v Mariboru in okolici. Predstavljenih bo več kot 250 fragmentov, dokumentov in umetnin iz zasebnih zbirk in arhivov ter rekonstrukcije performansov in intervencij v javnem prostoru. Prva pregledna raziskava in fragmentarna materialna predstavitev alternativnih praks v Mariboru prinaša novosti, kot so prvi slovenski fanzin Pankzija Danila Celana, eno prvih jugoslovanskih samostojnih in zasebnih založb MML - Marzidovshekminimal laboratorium ter kreativne intervencije na mariborskih dvoriščih in parkih.
Od 60-ih let 20. stoletja sledimo začetkom odklona od hermetičnega modernizma kot osrednje likovne prakse in pojavom neoavantgardnih gibanj kot alternative vzpostavljenemu umetnostnemu sistemu. V Jugoslaviji in Sloveniji pomeni konec 70-ih in začetek 80-ih obdobje družbenih sprememb ter hkrati vedno večjega vpliva popularne in potrošniške kulture na ravni vsakdanjega življenja na eni strani, na drugi strani pa čas ekonomske in politične krize, ki je zajela državo, pa tudi svet. V 80-ih letih so ustvarjalci uporabljali različne strategije in prakse vzorcev in predmetov iz vsakdanjega življenja ter mešali elemente visoke in popularne kulture. Uporaba novih tehnologij, kopije (xerox), fragmentiranje likovnega izraza in širjenje le tega v prostor kot instalacija ali performans so elementi postmodernističnih iskanj.
Postavitev razstave je grajena skozi dialog akterjev tedanjega časa in artefaktov iz njihovih arhivov. Predstavitev sledi zaporedju različnih vizualnih praks. Posamezni ustvarjalci se v postavitvi pojavijo večkrat - kot oblikovalci, slikarji, glasbeniki, iniciatorji, literati, fotografi, snemalci, performerji. Kreativno izražanje je bilo multimedialno naravnano, kar pomeni, da so se v umetniški produkciji prepletale različne glasbene, vizualne, performativne in literarne prakse. Koncert je bil tudi performans ali del happeninga, če ne celo uvod v razstavo (npr. skupni dogodek skupine Avantkurenta in slikarjev Staneta Krena ter Tomaža Vrliča/Zupančiča; happeningi in performansi skupine Abbildung Varieté; performativni koncerti in otvoritve razstav Maria Marzidovška). Literarni recital na mariborskem dvorišču je postal multimedialni dogodek s prikazovanjem diaprojekcij, ambient so oblikovali s svetlobo in glasbeno podlago (npr. Poetično gledališče Bojane Rudl). Likovni ustvarjalci so svoja dela razstavljali v parku ali gozdu in javnem urbanem prostoru. Začetnik tega je bil Stojan Grauf (1984), njegova pobuda pa se je razširila v multimedialno prireditev Betnava 1985, 1986 v betnavskem gozdu. Načrtno dokumentirani performansi so se nadgradili v prostorsko multimedialno instalacijo (npr. K.B.V. Haus Bau). Mladi so svoje ideje in ustvarjanje predstavili tako z besedo kot sliko v različnih fanzinih (Kmečke&Rockodelske novice, Inkriminalni produkt, Brum inkriminalnih živcev, In.Kri.Termina, Čevlji …) in drugih 'naredi-sam' izdajah. Druženje, sodelovanje, ustvarjanje in predstavljanje kreativne produkcije se je večinoma dogajalo v mladinskih klubih (Klub mladih v Mariboru, Klub mladih Trate, Rumlkukl Ruše), na mestnih dvoriščih, v zasebnih domovih, lokalih (npr. Martinov hram), pa tudi na mariborskih gimnazijah (Prvi in II.) in fakultetah ali študentskem naselju. Mladi niso imeli primernega stalnega prostora ne prave podpore mladinske organizacije (ZSMS), ki bi omogočala stanovitnejšo platformo za kreativno produkcijo. Šele v drugi polovici osemdesetih let začne ta scena zaradi svoje upornosti prevzemati vajeti organizacije in pri zagotavljanju prostora. Tako jim je proti koncu 80-ih uspelo ponovno vzpostaviti in institucionalizirati Klub Mladih (pozneje MKC Maribor), ustanoviti Galerijo 88 (pozneje Media Nox) in radio MARŠ. Značilnosti tedanjega časa, ki je bil prežet s sivino in monotonostjo, so bile želja po ustvarjalnem izražanju, povezovanje in solidarnost, ustvarjanje novega, drugačnega, boj za prostor in vidnost. Dokumentiranje in hranjenje ustvarjalne produkcije ni bilo bistveno.
Razstava je zasnovana kot platforma za nadaljnje poglobljeno raziskovanje in razmišljanje o ustvarjanju tistega časa ter pomoč pri razumevanju in interpretiranju poznejših in sodobnejših vizualnih izrazov ter praks v SV Sloveniji. Obiskovalce vabimo k dialogu in dopolnitvi nekaterih vrzeli na razstavi. V čitalnici lahko prelistajo kopije fanzinov in prisluhnejo glasbeni podlagi tistega obdobja. Razstavo bo spremljal pester program, izšla bosta katalog in tematska številka Dialogov (pisci: dr. Andrej Fištravec, Breda Kolar Sluga, dr. Rajko Muršič, Jože Kos Grabar ml., Ivan Lorenčič, Vili Ravnjak, Tone Partljič, Meta Kordiš).
Na razstavi bodo med drugim predstavljeni avtorji in skupine: Abbildungen Varieté (Marko Ornik, Igor Zupe, Goran Majcen, Branko Mirt), Beno Artnak, Avantkurent (Rajko Muršič, Zmago Jesenek), Božjast (Zvonko Pungračič, Igor Mulej, Darko Kulaš, Oto Kožuh, Robi Mraček, Tomaž Kokolj), Danilo Celan, Jože Kos Grabar ml., Stojan Grauf, Inkriminalni kolektiv, K.B.V. Haus Bau (Zlatko Gnezda, Klaus Dieter Požgan), Manč Kovačič, Stane Kren, Margine (Majda Dreo, Peter Tomaž Dobrila, Vojko Pogačar, Vojko Stiplovšek, Rudi Uran), Mario Marzidovšek, Vojko Pogačar, P.U.J.S, Poetično gledališče Bojane Rudl (Bojana Rudl, Miran Mišo Hochstätter), Jože Slaček, Andrej Skrbinek, Soft&Simple, Vojko Stiplovšek, Rudi Uran, Tomaž Vrlič/Zupančič.
kustosinji: Meta Kordiš in Kaja Kosmač
Projekt so podprli:
