PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE

YOKO ONO / Grenivka, 1964-2021
ZEMLJA; VODA; SLIKA ZA VETER; SENCA; OBLAK; ŽIVAL; SLIKA, KI PREPUŠČA VEČERNO SVETLOBO; SLIKA ZA POGLED V NEBO
faksimili navodil umetnice, objavljenih v knjigi Grapefruit [Grenivka] (1964, Wunternaum Press, Tokio) © Yoko Ono
z dovoljenjem umetnice in Studia One, New York

Začetna dela Yoko Ono so pogosto temeljila na navodilih, ki jih je javnosti posredovala v ustni ali pisni obliki, in so radikalno preizpraševala ločnico med umetnostjo in vsakdanjostjo. Leta 1964 je več kot 150 svojih navodil zbrala v danes slavni umetniški knjigi Grenivka. Navodila – mestoma poetična, humorna, zaskrbljujoča in idealistična – segajo od izvedljivih do neverjetnih in se pogosto zanašajo na bralčevo domišljijo za dokončanje dela. Za EKO 8 Yoko Ono predstavlja osem navodil. Med njimi so navodila ZEMLJA, VODA, SENCA, OBLAK, SLIKA ZA VETER idr., ki jih je umetnica prvič objavila leta 1964 v začetni nakladi 500 izvodov pri založbi Wunternaum Press. »Vse to je način razmišljanja, način zavedanja v svetu. Vesolje je prostor čudes, nam želi povedati Ono, vendar se moramo opomniti, da pogledamo vanj. To je ključ do ustvarjalnosti, do prisotnosti, ki se, kot vztraja Grenivka, začne pri vsakem od nas.« (David L. Ulin, LA Times)

Na tokratni razstavi, katere tema je poslušanje zvoka zemlje in opazovanje časa, tako geološkega kot krhkega človeškega časa v odnosu do drugih živih bitij, je resnično pomembno poudarjanje moči domišljije, da bi zmogli videti drugače. Komunikacija s širšim svetom je umetničino življenjsko poslanstvo. »Umetnost je zame način, s katerim ljudem pokažem, kako lahko razmišljajo,« pravi Ono. »Nekateri o umetnosti razmišljajo kot o lepih tapetah, ki jih lahko prodajaš, jaz pa sem vedno bila mnenja, da je povezana z aktivizmom.« V zadnjih letih je s svojimi izzivalnimi ekološkimi sporočili in vizijo spregovorila o frackingu s kampanjo 'Imagine No Fracking' in podprla številne druge ekološke kampanje.

Yoko Ono (r. 1933, Japonska) je od svojega prihoda na mednarodno umetniško prizorišče v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja veliko prispevala k vizualni umetnosti, performansu, filmskemu ustvarjanju in eksperimentalni glasbi. Rodila se je v Tokiu, sredi 50-ih let pa se je preselila v New York. V naslednjem desetletju je živela v New Yorku, Tokiu in Londonu ter močno vplivala na mednarodni razvoj gibanja Fluxus in konceptualne umetnosti.