PREDSTAVLJAMO EKO 8 UMETNIŠKE PROJEKTE

Mako Sajko / Strupi, 1964
digitalizirani kratki dokumentarni film, 14 min

Kratki dokumentarni film Strupi (1964) prikazuje drugo plat pospešene industrializacije Jugoslavije v povojnem obdobju. Kot pravi režiser, je sam, kljub takrat skoraj popolni odsotnosti javne razprave o onesnaževanju okolja, kot posledica tovarniške proizvodnje, med potovanji po Sloveniji začel zaznavati spremembe v naravi. Med obiskom na obrežju reke Save so prijatelji izpostavili, da bistra voda ob teku mimo bližnje tovarne pridobi rdečkast odtenek. Tudi mariborski prijatelji – takrat je Maribor užival ugled enega izmed središč jugoslovanske industrije – so se pritoževali, da zaradi smoga v zraku le redko ugledajo bližnje Pohorje. To je bila pobuda za nastanek Strupov, četudi Sajko trdi, da filma ni posnel zaradi kakršne koli resnične skrbi za okolje, temveč zaradi fascinacije nad idejo, da se lahko s tako brezskrbnostjo v vodovje Slovenije prosto spušča najrazličnejše snovi – okoljska zavest do takrat še ni bila razvita do te mere.

Mako Sajko (r. 1927, Tržič) je slovenski filmski ustvarjalec. Bil je med prvimi generacijami študentov v povojni Jugoslaviji, ki je diplomiral na novoustanovljeni filmski šoli v Beogradu. Njegova kariera se razteza čez desetletja in za svoje filmsko delo je prejel številna priznanja, zlasti v žanru kratkega dokumentarnega filma. Njegovi najbolj znani in obenem kontroverzni kratki filmi obravnavajo družbena vprašanja, kot so samomor, prostitucija in onesnaževanje okolja. Njegov pristop k snemanju filmov je pogosto opisan kot eksperimentalen. Sajko je dobitnik Badjurove nagrada za življenjsko delo, ki mu jo je leta 2009 podelilo Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev. Vse to po Sajkovih besedah uvršča film med najbolj gledane dokumentarne filme vseh časov na temo okolja.