Vezi - zagrebška Akademija za likovno umetnost in slovenski umetniki med obema vojnama
Nacionalni muzej moderne umetnosti, Moderna Galerija Zagreb
20. april – 20. junij 2021
kustosinji: dr. Asta Vrečko in Dajana Vladisavljević

Razstava Vezi - zagrebška Akademija za likovno umetnost in slovenski umetniki med obema vojnama je rezultat sodelovanja Narodnega muzeja moderne umetnosti v Zagrebu, galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in zagrebške Akademije za likovno umetnost.

Stoletni stiki med slovenskimi in hrvaškimi umetniki so se okrepili z ustanovitvijo Kraljevine Jugoslavije. Kot kulturno in izobraževalno središče je bil Zagreb edino mesto v novonastali državi, ki je imelo umetniško akademijo. Takrat je bil na čelu Akademije kipar Ivan Meštrović, eden najbolj znanih umetnikov tistega obdobja, sama Akademija pa se je s svojimi kakovostnimi izobraževalnimi programi lahko kosala s podobnimi evropskimi institucijami. V obdobju med obema vojnama je tam študiralo skoraj sto slovenskih umetnikov, ki so bili kasneje slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturniki, teoretiki in tudi profesorji na kasneje ustanovljeni Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani. Ustvarila so se trajna prijateljstva med umetniki, nekdanji profesorji in študenti kar je pripomoglo k oblikovanju predvojnega in povojnega kulturnega in umetniškega življenja.

V kuratorski zasnovi dr. Aste Vrečko (Galerija Božidarja Jakca) in Dajane Vlaisavljević (Narodni muzej moderne umetnosti) bo razstavljenih približno sto slik, skulptur in grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov, nekdanjih študentov zagrebške akademije likovne umetnosti, med drugimi: Gabrijel Stupica, Zoran Didek, France Gorše, Zdenko Kalin, Maks Kavčič, Karel Jirak, Miha Maleš, Franc Mihelič, Zoran Mušič, Ludvik Pandur, Franc Pavlovec, Nikolaj Pirnat, Marij Pregelj in Maksim Sedej. Nekatera dela so bila v medvojnem obdobju že razstavljena v Zagrebu in bodo po osemdesetih letih znova predstavljena zagrebški javnosti. Dela slovenskih umetnikov si bo mogoče ogledati vzporedno z deli njihovih hrvaških kolegov in takratnih profesorjev Ljube Babića, Vladimirja Becića, Ivana Meštrovića, Krste Hegedušića, Marina Tartaglije in drugih. Razstava osvetljuje medsebojne vplive, povezave in sodelovanje slovenskih in hrvaških umetnikov ter opozarja na nekatera dobro znana ključna vprašanja, ki so zanimala umetnike tistega obdobja, na primer vprašanje nacionalnega umetniškega izražanja ali angažirane umetnosti.

Na razstavi bodo ob delih iz zbirke Narodnega muzeja moderne umetnosti v Zagrebu in Galerije Božidar Jakac razstavljena tudi dela iz petnajstih drugih javnih zbirk iz Slovenije in Hrvaške ter iz več zasebnih zbirk in arhivov Akademije likovne umetnosti v Zagrebu. Umetnostna galerija Maribor je za razstavo posodila enajst umetniških in študijskih del.

Ob razstavi je izšel tudi obširen katalog.