Preskoči na vsebino

Uteha spomina. Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali
Mednarodna skupinska razstava
Galerija Photon, Ljubljana
26. avgust – 24. september 2021

kustos: Dejan Sluga
sodelujoči fotografi: Andrzej Baturo (PL), Vladimir Birgus (CZ), Janez Korošin (SI), Branko Lenart (AT), Zora Plešnar (SI), Anton Podstraský (SK), János Szász (HU), Lenke Szilágyi (HU).

Za najnovejši razstavni projekt Galerije Photon je Umetnostna galerija Maribor posodila izbor fotografij Zore Plešnar.  

Pred približno tridesetimi leti so se v državah srednjevzhodne Evrope zgodile velike družbene spremembe. Nekatere države nekdanje socialistične ureditve so ob tem razglasile in dobile svojo samostojnost. Med njimi tudi Slovenija. Ob tej obletnici smo si v Photonu postavili vprašanje, kako je fotografija beležila čas pred temi prelomnimi dogajanji – v življenju navadnih ljudi. Ne zanimajo nas usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, pač pa želimo s tem razstavnim projektom ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in predstaviti nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti. Z namenom, da bi ponovno prelistali “družinske albume” nekdanjih socialističnih držav, predstavljamo nekatere pomembne fotografe iz regije, ki so dokumentirali življenje v vzhodni Evropi v sedemdesetih in osemdesetih letih. Vsem je, tudi ob različnih formalno-estetskih izhodiščih, skupen subjektiven in mnogokrat humoren pogled na banalno in absurdno vsakdanjost.

Projekt je navdihnila knjiga “Kako smo preživeli komunizem in se zraven smejali” hrvaške pisateljice Slavenke Drakulić.

Zora Plešnar (1925 - 2021) je bila v sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja ena redkih žensk v družbi fotografov. Fotoklubu Maribor se je pridružila leta 1968 in dve leti kasneje sodelovala na prelomni razstavi fotografske skupine Mariborski krog, ki si je prizadevala za avantgardni modernizem. V okolju odličnih fotografov (Ivan Dvoršak, Zmago Jeraj, Janko Jelnikar, Branimir Jerneić, Stojan Kerbler) je Zora Plešnar že s svojim prvim ciklom Mimo uveljavila suveren avtorski izraz. V tri desetletja trajajočem delovanju je slovensko fotografijo obogatila z odličnimi črno-belimi cikli: Mimo, Nad oblaki, Odsevi, Praznovanje, Terelj in Rojstvo mesta/Novi Beograd. Njene fotografske podobe krajin so povzdignjene v nadrealno, prividno, imaginarno, sanjsko. Rada pa se je posvečala tudi portretom, še posebej portretom otrok in običajnih ljudi.