Projekcija performansov in filmov Rebecce Horn
Kino Udarnik, Grajski trg 1
torek, 6. november 2012
gost: izr. prof. Dušan Zidar, Oddelek za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru

Teden pred zatvoritvijo razstave Maribor Project / Rebecca Horn & gostje bo posvečen filmskemu opusu Rebecce Horn. Začetki filmskega ustvarjanja Rebecce Horn segajo k dokumentiranju njenih performansov s filmsko kamero, postopno pa se je filmu temeljiteje posvečala in posnela tri celovečerne filme. O njenem delu sta bila posneta tudi dva dokumentarna filma, ki spregovorita o nezmotljivem čutu umetnice za njeno umetniško ustvarjanje.

10.00 projekcija performansov Performansi 2 in Berlinske vaje

Performansi 2 in Berlinske vaje vključujejo najbolj znane in razvpite performanse Rebecce Horn, s katerimi je v prvi polovici sedemdesetih pritegnila pozornost strokovne javnosti. Zaznamuje jih umetničino osredotočenje na lastno telo kot skulpturo in ustvarjanje dialoga med telesom performerja in prostorom, ki ga obdaja. Med najbolj znanimi performansi so modifikacije telesa s telesnimi podaljški, kot je npr. Samorog, striženje las z dvema paroma škarij in obrazna maska s svinčniki, ki služi kot pripomoček za nastanek risbe. V Performansih 2 (1973) je dokumentiranih devet performansov: Einhorn, Kopf-Extension, Weisser Körperfächer, Handschuhfinger, Federfinger, Gavin, Hahnenmaske, Bleistiftmaske, Kakadu-Maske. Berlinske vaje (1974-75), ki jih je umetnica posnela v berlinskem stanovanju, prikazujejo osem performansov: Mit beiden Händen gleichzeitig die Wände berühren, Blinzeln, Federn tanzen auf den Schultern, Die untreuen Beine festhalten, Zwei Fishchen, die sich an einen Tanz erinnern, Räume berühren sich in Spiegeln, Zwischen den feuchten Zungenblättern die Haut abstreifen, Mit zwei Scheren gleichzeitig die Haare schneiden, Wenn die Frau und ihr Geliebter auf der Seite liegen, sich ansehn, und sie mit ihren Beinen die Beine des Mannes umschlingt – bei weit geöffnetem Fenster – ist es die OASE. Po projekciji performansov bo sledil pogovor z Dušanom Zidarjem, ki bo osvetlil zgodnji opus Rebecce Horn.  

18.00 projekcija dokumentarnega filma Cutting through the past

Dokumentarni film Cutting through the past (1995) je bil posnet ob retrospektivni razstavi Rebecce Horn v Guggenheimovem muzeju v New Yorku leta 1993. Rebecca Horn v pogovoru s filmskim igralcem Donaldom Sutherlandom spregovori o svojem opusu in razkrije izhodišča za svoja najbolj znana dela. Film odlikuje odlična fotografija.

19.00 projekcija filma Der Eintänzer in La Ferdinanda: Sonata for a Medici Villa

Rebecca Horn se je filmu temeljiteje posvetila v drugi polovici sedemdesetih, ko je posnela prvi celovečerni film Der Eintänzer (1978), ki sta mu sledila še La Ferdinanda: Sonata for a Medici Villa (1981) in Buster's Bedroom (1990). Za svoje filme je napisala tudi scenarije in vanje vključila svoja umetniška dela. Pernati objekti, nojeva jajca, invalidski vozički, prisilni jopiči, geološka kladiva večkrat zavzamejo vlogo nekakšnih protez, ki jih filmski junaki uporabljajo za potešitev svojih frustracij in nedolžne radovednosti. Rebecca Horn je tako v svojih filmih vzpostavila imaginarni muzej svojih del. Druga skupna poteza njenih filmov pa so strogo zamejeni prostori, v katerih se odvija zgodba, bodisi je to atelje ali vila na toskanskem podeželju, ki so zapor in zatočišče obenem za krhka človeška bitja. Pogosta tema filmov Rebecce Horn je iskanje svobode in omejevanje le-te, kar večkrat privede do paradoksalnih situacij, saj junaki, hrepeneč po svobodi prestopajo meje dopustnega in se zato znajdejo v hermetično zaprtem okolju, kjer pa se naposled brez zadržkov predajajo svojim iluzijam in tako najdejo svobodo. Zgodba v filmu Der Eintänzer se odvija v umetničinem newyorškem ateljeju, ki ga odda baletni šoli. Kmalu se na vratih pojavi Frazer (David Warrilow), slepi moški, ki želi ure tanga, sledita dvojčici (Elisabeth in Kathleen Martin), ki nikakor nočeta oditi, tu je še Max (Timothy Baum), ki je navezan na svoj miniaturni klavir. Filmski liki se razvijajo iz medsebojne interakcije in interakcije z umetnico, katere prisotnost nenehno odzvanja v prostoru in njenih predmetih. Slednji prevzamejo nove funkcije in spreminjajo svoj značaj: gugalnica postane orodje smrti, lasne sponke se spremenijo v orožje. Med opaznejšimi objekti sta tudi velika pernata pahljača in miza, ki pleše tango. Slednja uteleša vsebino filma in misel, da imajo predmeti dušo – svojo in dušo lastnika. V film La Ferdinanda: Sonata for a Medici Villa (1981) je Rebecca Horn vključila nekaj svojih del, med drugim Mehanizirano pavjo pahljačo. Prizorišče filma je vila na toskanskem podeželju, kjer je zbrana zanimiva druščina, ki ji vila služi kot prostor za različne namene: nekdanja operna pevka in lastnica vile Caterina de Dominicis (Valentina Cortese) najde tu kotiček za spokojni počitek, balerina Simona (Rita Poelvoorde) kraj za okrevanje, dr. Marchettiju (Javier Escriba), ki so ga po seriji škandalov prisilno upokojili, pa služi kot skrivališče. Pisana druščina tako predstavlja pravi svet v malem, kjer se njihove zgodbe dinamično prepletajo in privedejo do dramatičnega zapleta.

VSTOP PROST! VLJUDNO VABLJENI!