Pokrivanje žensk na Slovenskem / O pečah, avbah, rutah in drugih ženskih pokrivalih
predavanje ob razstavi Prevzetnost in pristranost narodne noše
UGM, Strossmayerjeva 6
četrtek, 29. september 2022, 18.00

vodi: dr. Bojan Knific

Vabljeni na predavanje o pokrivanju žensk na Slovenskem dr. Bojana Knifica, ki je del programa ob razstavi Prevzetnost in pristranost narodne noše.

Ženske na Slovenskem so v preteklosti nosile različna pokrivala, najpogostejše pa so bile peče, na glavi zavezovane ali položene na različne načine, in pa avbe, ki so bile lahko v vlogi podpokrival ali samostojnih pokrival. Dekleta so poznala različne okrasne trakove, s katerimi so si zaljšale glavo in lase, poročene pa so morale biti pokrite – tako so velevale družbene norme in o tem še danes priča rek, »prišla je pod avbo«, v pomenu, da se je poročila. Zlasti avbe so nov pomen dobile v izkazovanju Slovenstva – v pripadnostnem kostumiranju oz. poljudneje zapisano v oblačenju »narodnih noš« –, čeprav so to funkcijo v drugi polovici 19. stoletja opravljale tudi peče. 

Predhodnice avb so gubane oziroma zložene naglavne rute in tančice, ki so se v 15. in 16. stoletju s trajnejšim utrjevanjem in šivanjem gub postopno razvile v avbe. Bile so zelo raznovrstnih oblik, razširjene zlasti v nemških deželah, na Nizozemskem, deloma v Franciji in Angliji. Proti koncu 18. stoletja so se tudi v kmečki rabi pojavile avbe z vrhom, pri katerih se oglavje se ni več prilegalo glavi, ampak je bilo s pomočjo utrjene podloge razširjeno in povišano. Avbe so ostale v splošni rabi vsaj do srede 19. stoletja.

Dr. Bojan Knific, rojen v Tržiču, je leta 2000  vpisal študij etnologije in kulturne antropologije in leta 2004 diplomiral z nalogo Kostumiranje narodno-zabavnih ansamblov. Še istega leta je vpisal podiplomski magistrski študij, leta 2007 dobil odobren neposredni prehod na doktorski študij in leta 2009 doktoriral z disertacijo z naslovom Kostumiranje folklornih skupin in podnaslovom Med historično pričevalnostjo in izkazovanjem istovetnosti. Od otroštva se je ukvarjal s folklorno dejavnostjo; bil je vodja Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča in nekaj drugih skupin na Gorenjskem. Leta 2003 je začel opravljati delo svetovalca za folklorno dejavnost na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, se leta 2004 tam zaposlil kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost. Od leta 2013 je zaposlen kot kustos etnolog v Tržiškem muzeju, kjer je  pripravil več kot deset občasnih razstav (Oblačilna dediščina Tržičanov, Peče in rute, Tržič v prazničnem decembru, Gregorjevo …) in pet stalnih. Njegova raziskovalna zanimanja so usmerjena v proučevanje dediščine Tržiča in Tržičanov, oblačilne kulture in kostumiranja na Slovenskem - z omenjenih področij je napisal in uredil prek 20 knjig.

Udeležba je brezplačna!