Jesenska gostovanja del iz Zbirke UGM

Tudi to jesen vrhunska dela iz Zbirke UGM gostujejo v muzejih in galerijah po Sloveniji in v tujini!

V Neue Galerie Graz v Avstriji je do 19. septembra na ogled odlična razstava Dame imajo prednost! Umetnice iz Štajerske 1850–1950, ki vrača ženskim umetnicam njihovo mesto v svetu umetnosti. Ambiciozno zastavljen projekt, ki sta ga podpisala kustosa Gudrun Danzer in Günther Holler-Schuster predstavlja dela 60 umetnic. Projekt presega politične in jezikovne delitve in vključuje tudi nekaj umetnic iz slovenskega dela Štajerske. Na razstavo sta vključeni dve umetnici iz zbirke Umetnostne galerije Maribor: Elza Oeltjen – Kasimir (1887 – 1944) in Fredy Koschitz (1914 – 2001). Slikarka in kiparka Elza Kasimir – Oeltjen je slovenskemu občinstvu dobro poznana kot ustvarjalka in tudi kot žena in muza slikarja Jana Oeltjena s katerim je od 1931 dalje živela v bližini Ptuja. Njen opus se je razvijal od začetnih secesijskih vplivov preko ekspresionizma (tudi pod vlivom avstrijskega slikarja Oskarja Kokoschke) pa do neo-klasicizma. V katalogu razstave med drugim preberemo, da so njena dela do nedavnega ostajala v senci njenega moža – usoda, ki jo je delilo veliko umetnic poročenih z umetniki. Slikarka Fredy Koschitz je bila do zdaj neznana in njeno ime bi skoraj utonilo v pozabo. Danes vemo, da je v rojstni Ljubljani obiskovala večerni tečaj slikanja pri Henriki Šantel, v letih 1936 – 1937 študirala slikarstvo na akademiji v Münchnu in nato študijsko obiskala Sicilijo in Firence. V Mariboru je živela in ustvarjala od 1940 do 1945. Slike iz tega časa odlikuje fino občutenje barve in svetlobe, razkrivajo pa tudi poznavanje Paula Cezanna. Njene slike, ki so bile zadnjič razstavljene leta 1943 na skupinski razstavi v Mariboru, so tako po sedeminsedemdesetih letih sedaj ponovno na ogled javnosti v izbrani družbi drugih umetnic.

Za razstavo Vino naše vsakdanje v Pokrajinskem muzeju Maribor je Umetnostna galerija Maribor posodila izbor originalnih fotografij Stojana Kerblerja (r. 1938). Kustosinja Nives Cvikl je ob razstavi zapisala: »Razstava pripoveduje o vlogi vina v vsakdanjem življenju, ob velikih življenjskih prelomnicah in ob praznikih. Vino predstavi kot živilo, poživilo, naravno zdravilo, njegove temne plati in nakazuje razloge za njegovo vseprisotnost v našem kulturnem okolju. Prikazuje odnos do hrane in vina ter spremembe, ki so se dogajale za bogataško mizo od 15. do 20. stoletja.« Stojan Kerbler je Umetnostni galeriji Maribor leta 2017 podaril skoraj sto fotografij kaširanih na iverno ploščo. Veliki formati fotografij, črni rob in kaširanje fotografij na iverno ploščo so značilne prvine fotografije Mariborskega kroga (1971 – 1974) - avantgardne modernistične skupine fotografov, ki je izšla iz Foto kluba Maribor in katerega član je bil tudi Stojan Kerbler, ki velja za osrednje ime v slovenski fotografiji druge polovice 20. stoletja. Njegovo fotografsko delo odlikuje zanimanje za navadnega človeka (v sedemdesetih letih so to Haložani), neponarejena pristnost in prepoznavna estetika, ki je blizu lirični dokumentarnosti. Leta 2020 je Stojan Kerbler za življenjsko delo na področju fotografije prejel Prešernovo nagrado.

Za razstavo Uteha spomina - kako smo preživeli komunizem in se celo smejali v Galeriji Photon v Ljubljani je Umetnostna galerija Maribor posodila izbor fotografij Zore Plešnar. Razstava poskuša odgovoriti na vprašanje kako je fotografija beležila čas pred prelomnimi družbenimi dogajanji v državah srednjevzhodne Evrope – v življenju navadnih ljudi. Kustos razstave Dejan Sluga poudarja: »Ne zanimajo nas usodni zgodovinski dogodki in velike osebnosti, pač pa želimo s tem razstavnim projektom ponuditi vpogled v vsakdanje življenje in predstaviti nekatera protislovja družbenega sistema, ki je gradil na utopični viziji prihodnosti. Z namenom, da bi ponovno prelistali “družinske albume” nekdanjih socialističnih držav, predstavljamo nekatere pomembne fotografe iz regije, ki so dokumentirali življenje v vzhodni Evropi v sedemdesetih in osemdesetih letih. Vsem je skupen subjektiven in mnogokrat humoren pogled na banalno in absurdno vsakdanjost.« Zora Plešnar (1925 - 2021) se dobro vključuje v ta koncept, saj je bil velik del njenega fotografskega zanimanja posvečen življenju malega človeka. V sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila ena redkih žensk na področju avtorske fotografije. Razvila in dozorela je v okolju Fotokluba Maribor in ob odličnih fotografih uveljavila suveren avtorski izraz – predvsem skozi pokrajino.

V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je na ogled obsežna razstava Vezi - zagrebška likovna akademija in slovenski umetniki med obema vojnama, ki je nastala v sodelovanju Galerije Božidar Jakac, Narodnega muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu in Akademije likovnih umetnosti v Zagrebu. Razstava v kuratorski zasnovi dr. Aste Vrečko (Galerija Božidar Jakac) in Dajane Vlaisavljević (Narodni muzej sodobne umetnosti) predstavlja okoli sto slik, kipov in grafik najbolj znanih slovenskih umetnikov, nekdanjih študentov zagrebške Akademije za likovno umetnost. Med njimi so Gabriel Stupica, Zoran Mušič, France Pavlovec, Zoran Didek, Marij Pregelj, Maksim Sedej, Miha Maleš, Nikolaj Pirnat, France Gorše, France Mihelič, Zdenko Kalin. Dela slovenskih umetnikov je mogoče videti vzporedno z deli njihovih hrvaških kolegov, tedanjih profesorjev in drugih. Razstava opredeljuje medsebojne vplive, povezave in sodelovanje slovenskih in hrvaških umetnikov ter opozarja na ključna vprašanja, ki so zanimala umetnike iz obeh okolij tistega obdobja, na primer vprašanje nacionalnega umetniškega izražanja ali angažirane umetnosti. O pomenu zagrebške akademije so v najavi razstave napisali: »V obdobju med obema vojnama je tam študiralo skoraj sto slovenskih umetnikov, od katerih so mnogi postali slikarji, kiparji, scenografi, likovni pedagogi, kulturni delavci, teoretiki in tudi profesorji na Akademiji Likovna umetnost v Ljubljani. Umetniki so ustvarili trajna prijateljstva, nekdanji profesorji in študenti so postali kolegi, nekdanji sodelavci, sodelovali v društvih, razstavljali, sedeli v odborih in tako sodelovali pri oblikovanju predvojnega in povojnega kulturnega in umetniškega življenja.« Umetnostna galerija Maribor na razstavi sodeluje z deli Karla Jiraka, Maksa Kavčiča, Franceta Miheliča, Lajčija Pandurja, Lojzeta Šušmelja, Branka Zinauerja in Franja Goloba.

Andreja Borin, muzejska svetovalka